sreda | 15 maj | 2024
OMREŽJE JAVNE INFRASTRUKTURE
|
Dežurna služba KVS • Vodovod 031 627 607 • Kanalizacija 051 398 979 |
|
Črpališča
|
|
|
|
Skupno besedilo objektov - črpališča. |
|
|
|
|
KLARIČI
Črpališče Klariči se nahaja ob zaselku Klariči, ki ležijo ob vasici Brestovica pri Komnu. Vrtine se nahajajo v vrtači tik ob državni meji z Italijo na nadmorski višini 16m to je tudi najnižja točka vodovodnega sistema Kraškega vodovoda Sežana kot tudi kraške planote.
Iz črpališča Klariči se s pomočjo treh potopnih črplak voda črpa v Vodohran Sela na Krasu, ki leži na koti 275 m.n.v.
Klariči so od leta 1984 tudi eden izmed glavnih virov vode za Kras in obalo.
Podatki: |
Črpanje: |
200 l/s |
Kota objekta: |
16 m.n.v. |
Kota črpanja: |
275 m.n.v. |
Kota črpalk: |
-36 m.n.v. |
Instalirana moč: |
900 kW |
|
|
|
SELA NA KRASU
V črpališču Sela na Krasu, črpamo vodo v vodohrana Lipa 2 in Lipa 3. Lipa 3. V črpališču je instaliranih 6 črpalk, ki črpajo vodo na koto 500 m.n.v.
Podatki: |
Črpanje: |
300 l/s |
Kota objekta: |
275 m.n.v. |
Kota črpanja: |
500 m.n.v. |
Kota črpalk: |
275 m.n.v. |
Instalirana moč: |
900 kW |
|
|
|
PLANINA
V črpališču planina se voda črpa v vodohrana Zidovnik 1 in Zidovnik 2, ki je tudi najvišja točka brestoviškega vodovodnega sistema od tu dalje voda gravitacijsko teče v Vodohran Rodik in naprej v Koper.
Podatki: |
Črpanje: |
120 l/s |
Kota objekta: |
414,01 m.n.v. |
Kota črpanja: |
575 m.n.v. |
Kota črpalk: |
410,01 m.n.v. |
Instalirana moč: |
400 kW |
|
|
|
MLAČEVO
Vodo ki priteče iz Nanosa prestrežemo v zajetju Sušet od tu pa jo vodimo v Črpališče Mlačevo. V črpališču vodo nato črpamo do Senožeč in naprej v Potoče, Dolenjo Vas in Senadole.
Podatki: |
Črpanje: |
Ni podatka |
Kota objekta: |
432,7 m.n.v. |
Kota črpanja: |
602,8 m.n.v. |
Kota črpalk: |
430,3 m.n.v. |
Instalirana moč: |
Ni podatka |
|
|
|
FERNETIČI
V primeru hudega pomanjkanja vode ali ob izpadu delovanja Brestoviškega vodovoda lahko preko črpališča Fernetiči delo pokrivamo oskrbo s sanitarno pitno vodo z uvažanjem vode iz italijanskih vodnih virov.
Podatki: |
Črpanje: |
70 l/s |
Kota objekta: |
342,76 m.n.v. |
Kota črpanja: |
575 m.n.v. |
Kota črpalk: |
342,76 m.n.v. |
Instalirana moč: |
60 kW |
|
|
|
Strani: 1 | 2 | 3
|
STANJE SISTEMA
|
BREZ POSEBNOSTI |
15.5.2024
Trenutno stanje na vodovodnem omrežju je brez posebnosti.
Legenda:
|
Nujno obvestilo |
|
Obvestilo |
|
Novica |
|
Razno |
Arhiv obvestil stanja
Obrazložitev postavk na računu:
Kaj povzroča trdoto vode?
Trdoto vode povzročajo kalcijeve in magnezijeve soli v vodi.
Skupna trdota predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Kot karbonatno trdoto označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Nekarbonatno trdoto predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate - soli obeh omenjenih ionov torej, ki so v vodi poleg hidrogenkarbonatov še prisotne.
Trdoto vode izražamo kot vsoto množin kalcijevih in magnezijevih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijevega oksida (CaO).
Enota, ki se najpogosteje uporablja za izražanje trdote vode, je nemška trdotna stopnja (1°N = 10 mg kalcijevega oksida na liter).
Pitna voda na našem območju ima trdoto med 12 in 16°N, kar je običajno za pitno vodo in jo uvršča med srednje trde vode.
Zob in obraza si ne umivajte posebej, temveč to storite med prhanjem.
|
|