OBVESTILO ZA JAVNOST (v skladu s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS št. 88/2011, 8/2012,108/2013) s katerim mora izvajalec javne službe pisno obveščati uporabnike o izvajanju javne službe.

1. Splošno

1.1 Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura v lasti posamezne občine. Upravljavec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja je Kraški vodovod Sežana d.o.o.

Na osnovi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13) obsega javna služba naslednje naloge:

• odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
• prevzem komunalne odpadne vode in blata iz obstoječih greznic ter MKČN in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
• redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi (KČN),
• zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelavo ocene obratovanja za MKČN.

1.2 Interna (hišna) kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije, temveč predstavljajo interno kanalizacijo v lasti lastnikov stavb, katerim le-ta pripada. Navedeni objekti so v upravljanju upravljavcev ali lastnikov stavb.

Lastniki ali upravljavci morajo sami (in na svoje stroške) zagotoviti:

• redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
• redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter MKČN,
• občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter MKČN, najmanj pa enkrat na 20 let.

1.3 Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, predpisane v veljavni zakonodaji.

1.4 Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

2. Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo

2.1 Čistilne naprave

Na območju občine Sežana je zgrajena komunalna čistilna naprava, na katerih se čistijo komunalne in padavinske odpadne vode iz mesta Sežana.

Storitev čiščenja odpadne vode izvaja koncesionar Petrol d.d. iz Ljubljane.

Na območju občine Divača sta zgrajeni dve čistilni napravi, na katerih se čistijo komunalne in padavinske odpadne vode:

• ČN Divača: naselje Divača
• ČN Senožeče: naselje Senožeče

Na območju občine Hrpelje-Kozina je zgrajena nova komunalna čistilna naprava na Kozini, na katerih se čistijo komunalne odpadne vode naselja Hrpelje in IOC Hrpelje ter iz dela naselja Kozina.

Na območju občine Komen sta zgrajeni dve čistilni napravi, na katerih se čistijo komunalne odpadne vode:

• ČN Komen: naselje Komen
• ČN Štanjel: osnovna šola Štanjel

2.2 Pogoji odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo

• uporabnik se lahko priključi na javno kanalizacijo le s soglasjem soglasodajalca,
• uporabnik mora spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
• uporabnik mora zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno s projektno dokumentacijo,
• uporabnik mora redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,
• uporabnik mora omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
• uporabnik odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
• uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne presega predpisanih parametrov,
• uporabnik ne sme v fekalni kanal speljati meteorne vode ali v meteorni kanal speljati fekalne vode, v javno kanalizacijo je prav tako prepovedano speljati odpadno vodo iz kmetijskih objektov in gnojevko,
• uporabnik mora prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete komunalne in padavinske odpadne vode,
• uporabnik mora pisno obveščati izvajalca javne službe o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
• uporabnik mora javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu javne službe,
• uporabnik mora pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
• uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
• uporabnik odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno uporabo,
• uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov,
• odvod odpadne vode mora biti narejen na strokoven in ekološko ustrezen način.

2.3 V odtok in kanalizacijski sistem ne sodijo:

• gradbeni odpadki, kot so različni gradbeni ostanki, malta, cement, deske, opažni elementi, ker zmanjšujejo prevodnost kanalov.
• odpadna olja in naftni derivati, saj so to biološko težko razgradljive ali nerazgradljive snovi, ki se na čistilni napravi ne razgradijo in povzročajo obremenitev za odvodnike.
• trdni odpadki, kot so nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, perje, dlako, pepel, kosti, žagovino, drobni plastični predmeti, papir, embalaža, osvežilni robčki, higienski ženski vložki, palčke za čiščenje ušes, britvice, plenice, ker pri obratovanju črpališč povzročajo mehanske poškodbe.
• o rganski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev ali obratov za pripravo hrane, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in povečujejo količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave, poleg tega pa so organski odpadki vaba in hranilo za glodalce, ki se zato lahko prekomerno razmnožujejo. Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti s tekočimi odpadki z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, MKČN, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode (Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, Ur.l. RS, št. 68/2008, 39/2010).
• barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofarmacevtska sredstva in zdravila, ker vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi, ki povzročajo motnje ali celo prekinitve delovanja biološkega dela čistilne naprave in zastrupitev živih organizmov v odvodnikih.
• različni organski odpadki, kot so pokošena trava, plevel z vrtov, kar zmanjša prevodnost ali zamašitev kanalov.
• živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažne vode,
• sveže ali pregnito blato iz greznic, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave.

3. Uporabniki nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) do 50 PE

Na območjih, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi (MKČN) z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.

Mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (PE), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo (2. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l. RS, št. 98/2007, 30/2010).

Navedena uredba med drugim predpisuje, da je:

•  v MKČN prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo,
•  za MKČN do 50 PE potrebno imeti izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz zgoraj navedene uredbe,
•  za MKČN do 50 PE mogoče izdelati oceno obratovanja namesto prvih meritev in namesto obratovalnega monitoringa,
•  za MKČN do 50 PE potrebno v celotnem obdobju obratovanja naprave hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih.

Lastnik oz. upravljavec MKČN mora pred pričetkom uporabe MKČN, zaradi vpisa v evidenco in izdelave ocene obratovanja, o tem obvestiti izvajalca javne službe ter posredovati dokumentacijo o MKČN.

Vsaka MKČN mora imeti ustrezno dokumentacijo, s katero je izkazano, da ustreza predpisanim standardom in normativom. Na osnovi upravljavčeve vloge in dostavljene dokumentacije, je nato izvajalec javne službe, dolžan izdelati oceno obratovanja.

V kolikor MKČN nima ustreznih listin, je potrebno izvesti prve meritve. Upravljavec MKČN mora omogočiti izvajalcu javne službe izvedbo prvih meritev in redno izvajanje obratovalnega monitoringa ter mu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne podatke za izdelavo poročila.

Na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/2012) je:

•  lastnik ali upravljavec čistilne naprave (ČN) dolžan prijaviti morebiten izpad ČN v roku 15 dni po ugotovitvi izvajalcu javne službe,
•  lastnik ali upravljavec čistilne naprave (ČN) dolžan posredovati podatke o delovanju ČN izvajalcu javne službe.

V kolikor MKČN izpolnjuje omenjene pogoje, bo izvajalec javne službe izdelal oceno obratovanja, na podlagi katere se bo uporabniku ustrezno zmanjšal mesečni znesek okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Na območju občine Sežana se blato, prevzeto iz greznic in MKČN, čisti na komunalni čistilni napravi Sežana. Na območju občine Komen je prevzem blata iz greznic in MKČN zagotovljen na čistilni napravi Komen. Na območju občine Divača je prevzem blata iz greznic in MKČN zagotovljen na čistilni napravi Divača. Blato iz območja občine Hrpelje-Kozina, se obdeluje oz. se odvaža na druge ustrezne čistilne naprave.

Na podlagi 13. in 25. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS št. 88/2011, 8/12, 108/13) vas obveščamo, da je rok praznjenja obstoječih greznic ter prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na tri (3) leta. Praznjenje obstoječe greznice oz. prevzem blata iz MKČN, je v okviru svojih nalog dolžan opravljati izvajalec javne službe. Naročila sprejemamo na sedežu podjetja Kraki vodovod Sežana d.o.o., na telefon 05 7311 660 vsak delovni dan od 07:00 do 15:00 (zimski urnik od 07:30 do 15.30), po faksu 05 7311650 in po e-mailu: info@kraski-vodovod.si.

Cenik za opravljene storitve se nahaja na spretni strani izvajalca javne službe http://www.kraski-vodovod.si/default.asp?stran=cenik-odpadne .

Prepovedano je praznjenje vsebine greznic in MKČN na kmetijskih površinah v lastni režiji oziroma neregistriranim izvajalcem.

4. ODVAJANJE PADAVINSKE VODE

Na območju občin štirih občin imamo ločeni kanalizacijski sistem. V sistem meteornih – padavinskih vod se stekajo v glavnem vode iz cestišč in javnih površin. Zato obveščamo upravljavce površin, iz katerih se padavinska voda odvaja v meteorno kanalizacijo, da morajo:

• na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih,
• čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

Padavinsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v javno kanalizacijo za fekalne odpadne vode, MKČN oz. greznico. Skladno s občinskimi odloki je padavinske vode potrebno odvajati s ponikanjem v tla ali neposredno v naravne odvodnike (vodotoke), kadar je to izvedljivo. Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje mora lastnik ali upravljavec površin, le te primerno zajeti in očistiti, ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.