četrtek | 21 november | 2024
OMREŽJE JAVNE INFRASTRUKTURE
|
Dežurna služba KVS • Vodovod 031 627 607 • Kanalizacija 051 398 979 |
|
Pretekla
|
|
|
|
Obstoječi objekti pri katerih je Kraški vodovod Sežana sodeloval kot izvajalec, podizvajalec ali investitor. |
|
|
|
|
Strani: 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17
Leto izdelave: 1986 R PREŠNICA |
|
|
Leto izdelave: 1986 K S OCIZLA : SANACIJA VODNIH VIROV IN DOGRADITEV CEVOVODOV |
|
|
Leto izdelave: 1986 VN KABLOVOD TP SEŽANA - ČP PLANIBNA L = 1700M |
|
|
Leto izdelave: 1986 R ZIDOVNIK II. V= 450 m3 |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA IIII. ETAPA |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA I I. ETAPA |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD MLAČEVO - SENOŽELČE II. FAZA "LAŽE" |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD NA ODSEKU LOKEV - RODIK L = 7400 m |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD NA ODSEKU RODIK - KOZINA L= 4200 m |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD NA ODSEKU SEŽANA - LOKEV L= 7200 m |
|
|
Leto izdelave: 1986 VODOVOD: ODCEP ASF. BAZA ČP LAŽE - R- LAŽE - LAŽE |
|
|
Leto izdelave: 1986 ZAZID : SANACIJA OBSTOJEČEGA ZAJETJA, REZERVOARJA IN VODOVODA PO NASELJU |
|
|
Leto izdelave: 1986 SIGNALNI KABLOVOD R/ČP LAŽE - R LAŽE |
|
|
Leto izdelave: 1986 K S KAZLJE : VGRADITEV CEVNIH PROPUSTOV ZA VODOVOD PRED ASFALTIRANJEM NASELJA |
|
|
Leto izdelave: 1986 K S SLIVJE : SANACIJA LOKALNIH VODNIH VIROV |
|
|
Leto izdelave: 1986 K S PLISKOVICA : SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA |
|
|
Leto izdelave: 1986 R/ČP RODIK V = 550 m3 |
|
|
Leto izdelave: 1986 ČRPALIČE PLANINA Z VODNO CELICO V = 270 m3 |
|
|
Leto izdelave: 1986 EL KABLOVOD ASF. BAZA SENOŽEČE - R/ČP LAŽE |
|
|
Leto izdelave: 1986 GRIŽE : SANACIJA VELIKE LOVILNE PLOŠČE ZA KRAJEVNI VODOVOD |
|
|
Leto izdelave: 1985 VODOVOD KOMEN - ŠTANJEL - KOBDIL I. FAZA I. ETAPA 3. DEL : ODSEK ODCEP ZA TOMAČEVICO - RAZCEP TOMAČEVICA ( SKUPAJ Z VODOVODOM ZA ŠTANJEL) |
|
|
Leto izdelave: 1985 RT GRADIŠČE V = 20 m3 |
|
|
Leto izdelave: 1985 RT MALI DOL V = 4 m3 |
|
|
Leto izdelave: 1985 ŠKOCJAN : RAZDELILNO OMREŽJE IN PRIKLJUČKI |
|
|
Leto izdelave: 1985 VAREJE RAZDELILNO OMREŽJE IN PRIKLJUČKI |
|
|
Leto izdelave: 1985 GABROVICA :RAZDELILNO OMREŽJE IN PRIKLJUČKI |
|
|
Leto izdelave: 1985 VODOVOD KOMEN - ŠTANJEL - KOBDILJ I. FAZA II. ETAPA 1. DEL "TOMAČEVICA" |
|
|
Leto izdelave: 1985 VODOVOD KOMEN - ŠTANJEL - KOBDILJ I. FAZA II. ETAPA 2. DEL "MALI DOL" |
|
|
Leto izdelave: 1985 VODOVOD KOMEN - ŠTANJEL - KOBDILJ I. FAZA II. ETAPA 4. DEL "COLJAVA" |
|
|
Leto izdelave: 1985 TOMAČEVICA : RAZDELILNO OMREŽJE IN RIKLJUČKI |
|
|
Strani: 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17
|
STANJE SISTEMA
|
BREZ POSEBNOSTI |
21.11.2024
Trenutno stanje na vodovodnem omrežju je brez posebnosti.
Legenda:
|
Nujno obvestilo |
|
Obvestilo |
|
Novica |
|
Razno |
Arhiv obvestil stanja
Obrazložitev postavk na računu:
Kaj povzroča trdoto vode?
Trdoto vode povzročajo kalcijeve in magnezijeve soli v vodi.
Skupna trdota predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Kot karbonatno trdoto označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Nekarbonatno trdoto predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate - soli obeh omenjenih ionov torej, ki so v vodi poleg hidrogenkarbonatov še prisotne.
Trdoto vode izražamo kot vsoto množin kalcijevih in magnezijevih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijevega oksida (CaO).
Enota, ki se najpogosteje uporablja za izražanje trdote vode, je nemška trdotna stopnja (1°N = 10 mg kalcijevega oksida na liter).
Pitna voda na našem območju ima trdoto med 12 in 16°N, kar je običajno za pitno vodo in jo uvršča med srednje trde vode.
Za hladne napitke postavite v hladilnik vrč vode. Ne pripravljajte si jih s tekočo vodo iz pipe, saj bo le tako sleherna kapljica prišla v vaš žejni želodec, ne pa v odtočni kanal.
|
|