Ali je dezinficirana voda škodljiva za zdravje?Dezinfekcijska sredstva ne reagirajo samo z mikroorganizmi, temveč tudi z drugimi sestavinami vode, pri čemer nastajajo nekatere nove snovi - stranski produkti dezinfekcije, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje. Po kloriranju npr.: nastanejo trihalometani.
Kako deluje ozon?Poleg dezinfekcije, ozon oksidira oksidabilne anorganske in organske snovi, odstranjuje barvo, vonj in okus. Ker nima rezidualnega delovanja, ga lahko sekundarno kombiniramo s kloriranjem. Po ozoniranju nastane veliko novih spojin, med katerimi so tudi mutagene in kancerogene. Če je v vodi, ki jo obdelujemo z ozonom bromid, se tvori bromat.
Kaj bi moral zagotavljati upravljavec, če ne izvaja dezinfekcije pitne vode ?Če je surova voda takega porekla in take potrjene kakovosti, da v njej ne moremo pričakovati mikrobiološkega onesnaženja, če je omrežje varno, pretok stalen, porabniki hitro doseženi, potem se dezinfekciji lahko odrečemo. Tako stališče mora v celoti potrjevati nadzor - stalna zdravstvena ustreznost in varnost oskrbe, vključno z ekološko epidemiološko varnostjo
Kaj je kloriranje pitne vode?Kloriranje je najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije pitne vode. Klor uniči bakterije in nekatere viruse, v običajnih uporabljenih koncentracijah pa ne uniči parazitov. Voda naj bo v stiku s klorovim sredstvom vsaj 30 minut. Po zaključku reakcij mora obdržati nekaj prostega preostalega (rezidualnega) klora. Koncentracija prostega preostalega (rezidualnega) klora v vodovodnem omrežju po opravljeni dezinfekciji naj znaša od 0,3 do 0,5 mg/l, lahko pa je tudi nižja, če glede na okoliščine upravljavec zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost pitne vode. Po stališču Svetovne zdravstvene organizacije znaša izračunana zdravstvena smerna vrednost prostega preostalega klora, 5 mg na liter vode.
Kaj je hiperkloriranje?Hiperkloriranje (tudi klorni šok) je oblika dezinfekcije bodisi vode bodisi elementov vodovodnega omrežja (rezervoarja, cevi, ipd). Odločitev za hiperkloriranje vode temelji na podobnih kriterijih kot veljajo za prekuhavanje vode. Za hiperkloriranje omrežja se odločimo, da preprečimo ali odpravimo neskladnost pitne vode, ki lahko izvira iz omrežja, npr. po novih delih, sanacijah, onesnaženjih. Pri postopku se uporablja precej višje koncentracije klorovega sredstva kot pri običajnem kloriranju, pogosto več kot desetkrat višje (t.j. več kot 5 mg/l). Kadar se izvaja hiperkloriranje se v tem času prepove uporaba vode.
Kaj je kontaktni čas?Za uničenje mikroorganizmov v primarni dezinfekciji je treba zagotoviti primerno koncentracijo dezinfekcijskega sredstva - C (mg/l) ter ustrezen čas za delovanje - t (min); ta čas imenujemo kontaktni čas (C.t). Če je koncentracija dezinfekcijskega sredstva večja, je kontaktni čas lahko krajši. Kontaktni čas lahko zagotovimo v rezervoarju ali v omrežju.
Kaj je dekloriranje vode?Če je količina rezidualnega klora previsoka, ga je treba odstraniti. Postopek imenujemo dekloriranje in ga lahko izvedemo z aeracijo, adsorbcijo z aktivnim ogljem ali pa s kemijskimi sredstvi; največ se za ta namen uporablja natrijev tiosulfat ali žveplov dioksid.
Zakaj je pomembno spremljanje reziduala oz. prostega preostalega klora?Če pride do naknadnega onesnaženja vode, rezidual dezinfekcijskega sredstva (če gre za kloriranje je to prosti preostali klor), reagira z onesnaževali in se pri tem porabi. V vodi reziduala ne dokažemo ali pa ga je precej manj. Spremljanje reziduala nam torej govori o varnosti vode.
Kako določamo klor v pitni vodi?Za določevanje koncentracije prostega preostalega klora v vodi uporabljamo metodo, pri katerih je treba vodi najprej dodati DPD reagent. Ta je lahko pripravljen v obliki tablet ali tekočine. Reagent DPD daje pri reakciji s klorom v vodi rdeče obarvan kompleks. Metoda je primerna za določanje klora v vodi v koncentraciji okvirno od 0,1 do 6,0 mg/l.
Ali je voda v Sloveniji klorirana?V Sloveniji obveznost dezinfekcije ali kloriranja pitne vode ni predpisana. Potrebo po dezinfekciji in njene načine ugotovi upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo za vsak način oskrbe posebej. Upravljavec mora zagotavljati skladnost pitne vode, kar velja tudi za nastanek neželenih snovi po kloriranju.
Kako vem ali je moja pitna voda klorirana?Podatke o dezinfekciji oz. kloriranju vam lahko posreduje vaš upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo.
Prag vonjanja za klor v pitni vodi je okoli 0,6 mg/l, nekateri ljudje pa ga zaznajo že pri koncentraciji 0,2 mg/l. V topli vodi je vonj intenzivnejši. Če ima pitna voda vonj po kloru, se pri pitni vodi to ne obravnava kot neskladnost.
Kaj nam v neznanem okolju lahko pove vonj vode po kloru?Tak vonj nam lahko z veliko verjetnostjo pove, da je voda mikrobiološko varna oziroma varnejša za uporabo kot voda, ki nima tega vonja.
Kako je z uporabo joda za dezinfekcijo pitne vode? Predvsem v izrednih razmerah ali na potovanjih lahko uporabimo jod. Uničuje večino patogenih mikroorganizmov, za uničevanje cist Giardie, je potreben daljši čas, ni učinkovit proti kriptosporidijem. Uporaba joda za dezinfekcijo vode ni priporočjiva za otroke, nosečnice, ljudi z boleznimi ščitnice in ljudi z alergijo na jod, razen če ji ne sledi odstranjevanje joda, npr. z aktivnim ogljem. Jod v vodi okušamo pri koncentraciji približno 0,15 mg/l. Kot sredstvo za dezinfekcijo pitne vode se pojavlja v 4 oblikah: jodova tinktura (2% raztopina - uporabimo 5 kapljic/liter), jod kot 10% raztopina, jodove tablete in jodova smola (trijodid, pentajodid). Dezinfekcija se izvede po navodilih proizvajalca, trajati mora vsaj 30 minut, če ima voda 25°C in daljši čas, če je temperatura vode nižja.
Zakaj je jod sicer pomemben?Jod je esencialni element, potreben za tvorbo hormonov ščitnice. Prekomerni vnos se kaže kot zmanjšano - hipotiroza ali zvečano delovanje ščitnice - hipertiroza. Možne so preobčutljivostne reakcije ali zastrupitev. Smerna vrednost za jod v pitni vodi ni določena, je pa potrebno opozorilo pri uporabi joda kot dezinfekcijskega sredstva za pitno vodo.
Vir:
Inštitut za varovanje zdravja
