Spoštovane občanke in občani Občine Sežana, spoštovani vabljeni gostje in ostali prisotni. Dovolite da vas v imenu kolektiva Kraški vodovod Sežana pozdravim ob tej slavnostni priložnosti. Občina Sežana uresničuje iz leta 1986 sprejeto obvezo, da bodo cevovodi javnega vodovodnega omrežja oskrbovali s pitno vodo tudi območje Vrhe. Letos je bila izvedena »I. FAZA VODOVODA ZA VRHE«. Čestitamo!



Zgodba o oskrbi Krasa s pitno vodo ima že dolgo in sivo brado. Začela se je z večnim ugotavljanjem, da »na Krasu primanjkuje vode«, ob sušah pa jo je še manj. Vse to jamranje je spremenilo odkritje bogatega podzemnega vodnega vira pri zaselku Klariči pri Brestovici pri Komnu, kateremu je sledila izgradnja
VODOVODNEGA SISTEMA BRESTOVICA – SEŽANA – RODIK – KOZINA. Drugo leto bomo praznovali 30. letnico priključitve Sežane na brestoviško vodo. Ta sistem predstavlja vodovodno hrbtenico čez celotno oskrbovalno območje petih kraških občin. Za Kras pa prelomnico pri oskrbi s pitno vodo in konec dolgoletnih mor in težav s preskrbo ob vsakoletnih sušah. Realizacija tega projekta je ustvarila možnost za izgradnjo odcepnih vodovodov na vsa območja bivše občine Sežana, ki poprej niso imela nikakršne možnosti za normalno oskrbo s pitno vodo.

Občani so se odločili tudi za sofinanciranje izgradnje vodovodnega sistema. 1. samoprispevek od 1. 04. l981 do 1.04.1986, je bil izglasovan po stopnji 2% od netto osebnega dohodka, nato pa je bil izglasovan še drugi, od 1986 do 1990 (skupaj 2 % od 120. plač, kar znese 2,4 celih plač - danes cca 2.100 do 2.300€ če primerjamo s povprečno neto plačo v gospodarstvu).


MAGISTRALNI VODOVOD BRESTOVICA datira v novejšo zgodovino, v obdobje po letu 1980, ko se je pričelo s samo izgradnjo tega vodovodnega sistema.

Naj navedem nekaj ključnih podatkov izgradnje:

15.1.1981 so vojaki, pripadniki takratne JNA, začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo bodočega vodovoda od Brestovice proti Selom na Krasu.

15.12.1984 je bila Sežana že priključena na primarni Brestoviški vodovod, katerega skupna dolžina znaša kar 34,4 km.

28.08.1987, za občinski praznik, pa je bila otvoritev še III. FAZE MAGISTRALNEGA VODOVODA BRESTOVICA na odseku Sežana – Lokev – Rodik – Kozina.
Skupna dolžina cevovodov, od Klaričev do Kozine znaša 54 km, vrednost naložb pa je dosegla 60 mio takratnih nemških mark, od katerih je 70 % zbrala lokalna skupnost sama, le 30% pa je bilo nepovratnih sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije in drugih virov.

Leta 1998 je bila na lokaciji črpališča Sela na Krasu zgrajena naprava za obdelavo surove vode in za celoten vodovod Brestovica pridobljeno uporabno dovoljenje.
Vodooskrbni sistem se na Krasu intenzivno in načrtno dograjuje od leta 1979, ko so kronična pomanjkanja pitne vode ob vsakoletnih sušah dosegala že razmere naravnih nesreč in katastrof.



Po letu 1981, s pričetkom izgradnje VODOVODA BRESTOVICA, beležimo intenzivne investicijske aktivnosti za dograditev vodovodnega sistema na Krasu, ki do danes še ni dokončan. Do sedaj je evidentiranih cca 350 večjih in manjših investicijskih posegov za urejanje oskrbe s pitno vodo, največ po letu 1986, statistično gledano je bila aktivirana nova investicija na vsakih 33 dni. Vse investicije je do leta 2010 vodil Sektor investicije in razvoj pri Kraškem vodovodu Sežana, po tem letu pa so občine same prevzele investicijska opravila za novogradnje in sektor za investicije ukinile.



Kraški vodovod Sežana d.o.o. je naslednik Okrajnega komunalnega podjetja »Kraški vodovod Sežana«, ki je bilo ustanovljeno 8.02.1948 in beleži letos 65. obletnico delovanja in je upravljavec vodovodnega omrežja za občine Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen in Miren – Kostanjevica.
Ob ustanovitvi je podjetje prevzelo v upravljanje obstoječe vodovode, ki jih je Italija prevzela po prvi svetovni vojni od Avstrije in so bili interventno zgrajeni za potrebe Soške fronte. Civilno prebivalstvo je bilo deležno vodne dobrine le v krajih, ki so se nahajali neposredno ob obstoječih cevovodih. Ker na vsem svojem območju nova občina ni imela lastnih vodnih virov, je bilo pomanjkanje vode odločilno pri načrtovanju razvoja občine in Krasa ter samega mesta Sežane.
Bivša občina Sežana je obsegala 172 naselij na ca 700 km2 površine in je bila druga največja občina v Sloveniji, za Tolminsko občino s Triglavskim narodnim parkom. Na vodovodni sistem je bilo takrat priključenih 37 od 172 naselij (22 % naselij) s približno 10.000 prebivalci ali natančneje 48 % vsega prebivalstva.
V poletnih sušnih obdobjih pa je procent oskrbljenih bil še veliko manjši zaradi pomanjkanja vode, saj je izdatnost vodnih virov upadla na vsega 20 l/sek. To je pomenilo stalno izvajanje ukrepov varčevanja z vodo in vrstnega reda dobave vode s cisternami. Tako dobavljene količine vode so bile dolgo časa med najdražjimi v Sloveniji.

Rezultat neprekinjenih vlaganj v dograjevanje vodovodnega sistema kaže bilanca oskrbljenosti na oskrbovanem območju Kraškega vodovod Sežana, ki iz javnega vodovodnega omrežja danes oskrbuje 133 naselij in 94 % prebivalstva, upravlja tudi s 5. lokalnimi vodovodnimi sistemi, ki oskrbujejo 14 naselij in 2,1 % prebivalstva, kar pomeni urejeno oskrbo s pitno vodo za 147 naselij ali 96,1 % občanov.

Nedokončani del vodovodnega sistema na Krasu in Brkinih tako predstavlja ureditev oskrbe s pitno vodo za 17 naselij, ki jih oskrbujejo lokalni vodovodi v upravljanju vaških skupnosti, ter 14 naselij, ki se oskrbujejo še vedno z ulovom deževnice v kapnice in vaške vodnjake.



Danes smo priča otvoritvi ene od pomembnejših faz izgradnje tega sistema, ki bo zagotavljal dobavo vode za celotno območje Vrhe.

Za Vrhe se vodovod prične z odcepom od magistralnega vodovoda v Globoki dolini pri Križu pri nadmorski višini 272. metrov, trasa poteka mimo naselij Križ, Grahovo Brdo, Štorje, do vasi Majcni, kjer se prične odcep za Vrhe. Od odcepa v vasi Majcni poteka cevovod iz nodularne litine fi 125 v dolžini 1.900 m, ki je bil zgrajen pred leti, mimo Jeriš, preko doline reke Raše do vodohrana s črpališčem Griže, ki se nahaja na 385 m nadmorske višine in ima volumen 120 m3. Za vas Griže je v vodohranu montiran hidrofor s frekvenčno regulacijo motorjev črpalk, ki vzdržujejo tlak za višje ležeče naselje Griže.



Vzporedno s cevovodom za Griže, mimo vasi Tabor, Jakovce in Veliko Polje, poteka tlačni cevovod iz nodularne litine fi 100, skupne dolžine 4.600 m, ki napaja novi vodohran Veliko Polje, na nadmorski višini 625. metrov, in z volumnom 200 m3. Na potezu oskrbe s pitno vodo iz brestoviškega vodovodnega sistema je ta vodohran postavljen praktično na najvišji nadmorski višini. Iz tega vodohrana se potem po vzporednem povratnem cevovodu iz nodularne litine fi 125 oskrbujejo naselja Veliko Polje, Jakovce, Tabor ter vodohran Vrabče. V vaseh Griže, Tabor, Jakovce in Veliko Polje se je zgradilo tudi razdelilno omrežje iz polietilenskih cevi ter omrežje za hišne priključke za posamezne porabnike. Skupno je bilo vgrajenih 10.898 m cevovodov. Na Brestoviški vodovod je tako na novo priključeno 57 odjemnih mest in lokalni sistem Vrabče z 25 odjemnih mest, skupaj 82 priključkov za ocenjeno 250 prebivalcev. Zgrajeni vodovodni sistem omogoča nadaljevanje izgradnje cevovodov za ostale, še ne oskrbljene vasi na Vrheh. Ta sistem naj bi bil zgrajen v okviru projekta Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa in financiran večinoma iz evropskih kohezijskih sredstev.

Občanom VRHE ob tej priložnosti čestitam k novi pridobitvi in želim prijetno praznovanje občinskega praznika.


Peter Fabiani
v.d. direktorja KVS